Zašij.si

SDG 4 - QUALITY EDUCATION (kakovostno izobraževanje), SDG 11 - SUSTAINABLE CITIES AND COMMUNITIES (trajnostna mesta in skupnosti), SDG 12 - RESPONSIBLE CONSUMPTION AND PRODUCTION (odgovorna poraba in proizvodnja), SDG 13 - CLIMATE ACTION (podnebni ukrepi)

Ljudje zavržemo preveliko količino oblačil, ki so še povsem uporabna. Statistika pravi da je vsak prebivalec Slo. v letu 2019 zavrgel preko 12 kg oblačil (ne tkanin, samo oblačil). 

Deloma je kriva problematika hitre mode, po drugi strani pa neznanje popraviti oblačila z minimalno poškodbo. Na mojih šiviljskih tečajih poleg šivanja učim tudi popravila - da zna vsak z samo minimalnim posegom popraviti ali prilagoditi oblačila

1.Verjamem, da če bi ljudje znali popraviti in prilagoditi oblačila bi manj oblačil končalo zavrženih. Znali bi tudi ceniti kvaliteten kos oblačil, ter bi že ob nakupu oblačil razmišljali trajnostno - ali bo majica uporabna in lepa več kot samo eno sezono.



2.V ponudbi imam poleg tečajev tudi šiviljski coworking, kjer si ljudje iz socialno šibkejših družin lahko za minimalno ceno popravijo lastna oblačila. Kvalitetni šivalni stroji niso poceni, zato verjamem da je opcija najema šivalnega stroja in vseh potrebnih pripomočkov na uro cenovno dostopna vsem.



3.Povezala se bom s prodajalnami vintage oblačil - kjer ljudje kupujejo kvalitetna rabljena oblačila. Njihov problem je da so ta oblačila samo v eni številki, torej jih je marsikdaj potrebno prilagoditi, da se lepo prilagajajo. Z ponudbo letakov v vintage trgovinah bi jaz pridobila več strank, prodajalci pa bi prodali več oblačil, saj bi ljudje kupili tudi stvari, ki jim niso čisto prav, ampak se jih da prilagoditi. Koristno bi bilo za obe strani.



4.Problem odpadnega tekstila je sestavljen iz dveh delov: količina in nezmožnost reciklaže.

 

Za količino bi bilo potrebno delati na ozaveščenosti in spreminjanju miselnosti ljudi - trajnostno, ne poceni in za 1 sezono.

Glede neznožnosti reciklaže pa bi se lahko uvedle regulacije, saj je možno reciklirati le tekstil iz ene komponente. Npr. 100% bombaž se lahko reciklira, medtem ko se kompozitne tkanine (x% bombaž, y% poliester) ne more. Enako za vse druge sestavine mešanice. Dokler so iz ene same sestavine se da reciklirati, čim je mešanica, je proces težji oz. neizvedljiv. 

Tu vidim, možnost regulacij na državnem/EU nivoju, kakšna oblačila bi se moralo prodajati.