Anin skutin kolaček

SDG 2 - ZERO HUNGER  (odprava lakote), SDG 3 - GOOD HEALTH AND WELL-BEING (zdravje in dobro počutje), SDG 12 - RESPONSIBLE CONSUMPTION AND PRODUCTION (odgovorna poraba in proizvodnja), SDG 17 - PARTNERSHIPS FOR THE GOALS (partnerstva za doseganje ciljev)

Sladkor spada med eno izmed osnovnih živil današnje družbe. Raziskave kažejo na dejstvo, da vse več ljudi dnevno zaužije prekomerno količino te substance, kar na dolgi rok privede do številnih bolezenskih stanj same družbe. Po raziskavi NUTRIENS,  izsledki 2020 kažejo, da 44 % mladostnikov, 16 % odraslih in 19 % starejših pretirava z uživanjem sladkorja (vključenih je bilo 1.248 prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 74 let).  Po statističnih podatkih odrasel Slovenec zaužije kar 95 g sladkorja na dan (v raznih oblikah). Hkrati je v obtoku ogromno predelanih sladkih izdelkov, ki vsebujejo umetne in nekakovostne sestavine, dodatke, ojačevalce arom, konzervanse in drugo kar po več letnem konzumu dodatno pripomore k večji tipski obolelosti same populacije. 



»Anin skutin kolaček« zajema proizvodnjo/prodajo pečenega izdelka, temelječega na velikem deležu sveže skute, mleku, jajcih, v več različnih okusih s poudarkom na svežini in kakovosti. Produkt je osnovan na okusu tradicije (različico so poznali že v stari Antiki) in vsebuje kakovostne sveže bazične sestavine z občutno manj sladkorja, obogaten z naravno prisotnimi mlečnimi beljakovinami in zaradi velike vsebnosti puste skute tudi naravne proteine. Je izdelek, ki nasiti in poteši okus po sladkem. Njegova zmožnost kombiniranja z raznimi dodatki (s sadjem, čokolado, oreščki, bučnicami, kavo, čajem, sokovi, vinom idr.) potrošniku dopušča, da si glede na potrebe ali razpoloženje pričara prav tisti okus »sladice«, ki mu dani trenutek prija in s tem ponuja pravo doživetje oz. zadovoljitev potrebe. Zaradi svoje lahkotnosti (v primerjavi z drugimi tovrstnimi izdelki, vsebuje  tudi občutno nižjo stopnjo Kcal) je primeren tako za aktivno populacijo, ranljive skupine (otroke in starostnike), športnike ter ljudi, ki težijo k dietam oz. pazijo na svojo prehrano. V fazi razvoja bo na razpolago tudi različica brez laktoze in brez glutena.

S projektom »Anin skutin kolaček« se med drugim zasleduje evropska strategija »od vil do vilic«, ki poudarja pomen zdrave in trajnostne proizvodnje hrane. Izdelek bo pripomogel h krajšanju oskrbovalne verige s hrano ter sočasno podprl domač agroživilski sektor ter predstavljal vez pri sodelovanju kmetij in potrošnikov. Zaradi spremljajoče tematsko obarvane zgodbe »mlade deklice Ane«, ki  je poleg sladkosnednosti tudi velika ljubiteljica živali (v naravnem okolju sama nabira sestavine za svoj najljubši kolač od svežih jajčk, mleka…) se cilja k doprinosu zavedanja in ozaveščanja k pomembnosti varovanja narave (trajnostni razvoj), bolj zdravemu načinu življenja in posledično zmanjšanju številnih obolenj trenutne in predvsem bodoče generacije.



Težava živilskega sektorja se kaže v poplavi množice uvoženih cenenih surovin in izdelkov, ki temeljijo na nizkih cenah ter v mnogih primerih (zaradi povečanja obstojnosti za potrebe transporta in skladiščenja) zelo predelanih sestavinah/produktih, ki posledično vplivajo tako na samo kvaliteto potrošniku ponujenih izdelkov, neenakopravni položaj  domačih ponudnikov ter na dolgi rok na zdravje populacije. Tako se  z zares kakovostnim lahkim izdelkom in z samo zgodbo usmerja potrošnike v bolj zdravo življenje, kot posledico primernih prehrambnih odločitev prav na področju »sladic«. 



Kar zadeva družbenega izziva menim, da je v kontekstu težko omejiti vnos sladkorja predvsem  »sladkosnedim«.  Dejstvo je, da so v današnji družbi  sladkor in sladki izdelki tako rekoč redni spremljevalci prehrambnih navad ljudi. Kot dopamin in opioid - (prekomerno) sladka hrana aktivira možganski sistem in lahko govorimo o neke vrste zasvojenosti. Sladki izdelki se dandanes zlahka promovirajo in tudi uspešno prodajajo. Ciljne skupine se tako znajdejo v začaranem krogu obsežne ponudbe in svojih potreb zato menim, da je še kako pomembno  zavedanje posledic prekomernega uživanja sladkih produktov in strmenje k mehkemu prehodu, ki kar se da, ob upoštevanju vseh smernic, v vseh pogledih in ozirih, najbolje zadovolji vse deležnike vpletene v cikel samega izdelka.