Idejna faza

SDG 2 - ZERO HUNGER  (odprava lakote), SDG 3 - GOOD HEALTH AND WELL-BEING (zdravje in dobro počutje), SDG 11 - SUSTAINABLE CITIES AND COMMUNITIES (trajnostna mesta in skupnosti), SDG 12 - RESPONSIBLE CONSUMPTION AND PRODUCTION (odgovorna poraba in proizvodnja), SDG 13 - CLIMATE ACTION (podnebni ukrepi)

Moj problem je povezan z družbenim in okoljskim problemom zavržene hrane. Pri proizvodnji piva končni produkt predstavlja le 10% surovin, ki so potrebne za njegovo pridelavo. Največji stranski tok v proizvodnji piva je uporabljen ječmen. Njegove količine v Slovenji merimo v več 10,000 tonah. Ta se trenutno donira za hrano živalim ali zavrže. Gre za odličen zdrav in hranljiv vir, iz katerega s primernim postopkom dobimo moko z manj sladkorja in ogljikovih hidratov, ter z nekajkrat več prehranskih vlaknin, beljakovin in prebiotikov kot na primer pšenična polnozrnata moka. Takšna pridelava mi je v manjši količini že uspela. S sušenjem ter mletjem sem uspela pridobiti moko, ki se lahko naprej uporabi za proizvodnjo pekarskih produktov, ter jih s tem naredi bolj zdrave in okolju prijazne.

1. Predelava pivovarskeha porabljenega ječmena v moko za prehrano ljudi neposredno zmanjšuje količino zavržene hrane in z njo povezane okoljske vplive. Če odpadno hrano odvržemo v naravo ali na odpad, izpusti škodljive pline, čemur se je potrebno izogniti. V kolikor odpadek gre na uničenje, je povezan z velikimi stroški ter porabo energije. Ker so proizvodnja hrane in prehranski sistemi eni največjih onasneževalcev planeta, lahko z bolj učinkovito uporabo že pridelane hrane zmanjšamo potrebe po novih pridelovalnih površinah. Z mojo rešitvijo odpadek postane surovina, iz katere krožno proizvedemo nov sekundarni produkt za prehrano ljudi. Ideja zasleduje SDG cilje 2, 3, 12, 13.



2.Gre za dolgoročno reševanje družbenih izzivov povezanih z omejenim dostopom do zdrave hrane za materialno šibkejše v družbi, ter izziv povečanih potreb po hrani v prihodnjih desetletjih. Z bolj učinkovito izrabo že pridelane hrane, kjer uporabimo vse hranilne vrednosti surovin, ki so na voljo, dolgoročno zmanjšujemo stroške hrane in jo naredimo dostopnejšo v prihodnosti, ko bo treba zadostiti višjim potrebam po hrani z manj obilnimi naravnimi pogoji za to.



3. Pri prodaji izdelkov bomo del prihodkov namenili dobrodelnim projektom v Sloveniji, ki prerazporejajo viške hrane pomoči potrebnim. Za uspešen vstop na trg bo tudi ključno sodelovanje z obstoječimi prehranskimi brandi, ki žeijo svojim strankam ponuditi zdrave in okolju prijazne izdelke.



Pri izvedbi moje ideje in vizije krožnih prehranskih sistemov v Sloveniji bo ključno povezovanje z ostalimi prehranskimi podjetji, pa tudi dobrodelnimi organizacijami, NGOji, politiki, kmeti. Zato sem že začela sodelovanje s projektom Hrane ne mečemo stran, Biotehniško fakulteto, odgovorno osebo za zavrženo hrano na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, prostovoljnim delom na projektu Slovenske Filantropije Viški hrane, sodelovanje z mrežo EIT Food, in podobno.



4. Na ravni EU bo v 2023 postala obvezujoča direktiva za vse države članice, da zmanjšajo količino zavržene hrane za 50% do 2030. To kliče k adopciji novih politik in ukrepov na področju zavržene hrane v Sloveniji.



Jaz bi pozvala k več transparentnosti s strani podjetij glede njihovih stranskih tokov surovin in zavržene hrane, ki bi se jo dalo izogniti. Pa k ustanovitvi javnih bank hrane, kot je vzor v ostalih Evropskih državah, ki skrbijo za učinkovito prerazporejanje užitnih viškov hrane pomoči potrebnim. Nadaljnji učinkovit ukrep bi bil tudi obdavčitev zavržene hrane.