365 INDOR GARDEN

SDG 3 - GOOD HEALTH AND WELL-BEING (zdravje in dobro počutje), SDG 6 - CLEAN WATER AND SANITATION (čista voda in sanitarna ureditev), SDG 11 - SUSTAINABLE CITIES AND COMMUNITIES (trajnostna mesta in skupnosti), SDG 12 - RESPONSIBLE CONSUMPTION AND PRODUCTION (odgovorna poraba in proizvodnja), SDG 13 - CLIMATE ACTION (podnebni ukrepi)

Osnovni problem: Od vseh problemov s katerimi se soočamo v današnjem času se mi zdita največja samozadostnost - to je problem odvisnosti od korporacij in premajhna usmerjenost v vzpodbujanje lokalnih skupnosti. In zmanjševanje ogljičnega odtisa – ki je posledica različnih faktorjev, eden izmed njih je tudi prehrambena industrija (mesna industrija, ribolov, masovna pridelava zelenjave in žitaric).



 Osnovna ideja se dotika reševanja obeh problemov – samozadostnosti, hkrati pa zmanjšuje tudi ogljični odtis. Za zdravo, svežo zelenjavo, ki bi bila pridelana v posameznem gospodinjstvu, bi namreč uporabljali hidroponični sistem. Tak način gojenja zelenjave je najučinkovitejši saj voda kroži po sistemu, kar pomeni, da porabi 90% manj vode kot tradicionalni način gojenja v zemlji, ter omogoča rastlini popolne pogoje za rast (svetloba, temperatura in vlažnost).



S tem bi rešili samozadostnost ljudi v milijonskih mestih, kjer je pridelovanje svoje zelenjave nemogoče. Rešili bi tudi problem uvoza hrane iz tujine v zimskih mesecih.

Cilj proizvoda je zadostiti kupcem, ki želijo biti samozadostni, imeti dostop do sveže in zdrave zelenjave in pri tem ne onesnažujejo okolja. Menim, da bodo kupci večinoma iz urbanega okolja, to je večjih mest, kjer je dostop do obdelovalnih površin in sveže hrane otežen. Manjša skupina kupcev so ljudje z raznimi močnimi alergijami na pesticide, cvetni prah in razne alergije povezane z zemljo. Kar pomeni da z tem produktom omogočamo kupcu do zelenjave, ki je brez teh alergenov

1.Ker sistem porabi 90% manj vode kot pri tradicionalnem gojenju v zemlji s tem pripomoremo k zmanjšanju porabe pitne vode. V nadaljevanju bo možna tudi uporaba deževnice. Drug pomemben vpliv je proizvajanje manj odpadkov (embalaže v kateri je zelenjava v trgovini) in odpadne vode. Zaradi zelenjave, ki je pridelana na dosegu roke je manj emisij v okolje (ni potreben prevoz hrane). Moja ideja poleg tega preprečuje prekomerno izkoriščanje zemlje, izpust ogljika in vlage iz zemlje v ozračje, kar se dogaja pri tradicionalnem kmetijstvu. Sistem za rast ne potrebuje škropil, kar pomeni da se ne uničuje biodeverziteta. Če povzamem, s tem sistemom bom prispeval k reševanju globalnega segrevanja, zmanjševanju zavržene hrane in omogočil enakomerno razporeditev zelenjave po svetu.



2. Posamezni ljudje, skupnosti (šole, vrtci, domovi za upokojence, stanovanjske skupnosti), občine, pokrajine, države bi po tem vrstnem redu postale bolj samozadostne in ozaveščene o okolju prijaznem načinu življenja, pridelovanja zelenjave in prehranjevanja. Ljudje se bodo zaradi lastne pridelave zelenjave počutili bolj varne in samozadostne. Ljudje ne bodo dvomili o izvoru zelenjava in kakšne so njene vrednosti.



3. Sodeloval bom z šolami in izobraževalnimi ustanovami, kjer bi vzpodbujal okolju prijazen način gojenja zelenjave in inovativno reševanje problemov. V šolah kjer imajo visoke grede ampak, zaradi poletnih počitnic učenci ne vidijo rezultat trdega dela, je problem da navdušenost nad kmetijstvom in pridelovanju zelenjave upada. Z sistemom, ki je prilagojen za šole in učnim programom bi ponovno vzbudili inovativen način reševanja problemov s katerimi se bodo soočali v bodočnosti zaradi globalnega segrevanja.



4.Višja obdavčitev uvožene hrane.

Zaostriti zakone o uporabi embalaže za enkratno uporabo, zmanjšati uvoz hrane ki jo lahko proizvedemo sami in zvišati nivo kakovosti zelenjave.

Zaostriti zakone za gradnjo bolj okolju prijaznim in samozadostnim objektom. Uvrstiti produkte, ki omogočajo večjo samozadostnost, da jih država subvencionira kot subvencionira npr. toplotne črpalke, električne avtomobile in sončne celice.