Optifood

SDG 2 - ZERO HUNGER  (odprava lakote), SDG 12 - RESPONSIBLE CONSUMPTION AND PRODUCTION (odgovorna poraba in proizvodnja), SDG 13 - CLIMATE ACTION (podnebni ukrepi), SDG 17 - PARTNERSHIPS FOR THE GOALS (partnerstva za doseganje ciljev)

Presežki hrane in zavržena hrana so svetovni problem, ki hitro narašča, zato moramo ukrepati drugače.

Več kot tretjina, skoraj polovica hrane, ki jo pridelamo na svetu, se zavrže in gre na odlagališča. To je 1,3 milijarde ton. Vsako leto!

V EU vsako leto zavržemo 100 milijonov ton hrane in ta količina še narašča. Vrednost 100 milijonov ton odpadne hrane znaša 150 milijard EUR.

90 % podjetij po vsem svetu ima zaradi neprodanih živilskih izdelkov dodatne stroške in določeno finančno izgubo. 80 % presežne hrane v EU se nikoli ne proda.

Odpadna hrana onesnažuje okolje bolj kot kateri koli drugi odpadki.

1.Vpliv na okolje: Odpadna hrana ima pomembne vplive na okolje, vključno z emisijami toplogrednih plinov, porabo vode in zemlje, uporabo plastike in krčenjem gozdov. Zmanjšanje količine zavržene hrane lahko pomaga ublažiti te vplive in prispeva k bolj trajnostni prihodnosti. S preprečevanjem zavržene hrane z našo rešitvijo za upravljanje presežkov bo imel naš koncept učinek in vpliv na župana na tem področju. 



2.Družbeni vpliv: Odpadna hrana nesorazmerno vpliva na ranljive skupine prebivalstva, vključno s tistimi, ki se soočajo z nezanesljivo preskrbo s hrano. Upravljanje presežkov v obliki donacij prek naše platforme in zmanjševanje količine zavržene hrane lahko pomagata zagotoviti, da ima več ljudi dostop do cenovno dostopne in hranljive hrane.



3. Glede na to, da je potrebno problem reševati s holističnim pristopom je zelo pomembno povezovanje. Naslednji korak, pa je izobraževanje in ozaveščanje. In v tej smeri je potrebno kreirati družbene akcije.



4.Za zajezitev problema presežne in odpadne hrane je zelo pomembno vplivanje na spremembo, politik in ukrepov na nivoju EU. Predvsem v smeri strateških politik na ekonomskem, zakonodajnem ter okoljskem področju v skladu z EU strategijami. Naša država bi lahko v večji meri poslušala strokovnjake s tega področja, kot smo na primer mi, ki smo med top 10% v znanju in izkušnjah v tem segmentu