Latte Mandi

SDG 3 - GOOD HEALTH AND WELL-BEING (zdravje in dobro počutje), SDG 4 - QUALITY EDUCATION (kakovostno izobraževanje)

1.	Mame po porodu so soočene z udarcem realnosti. Priprava na poporodno obdobje je ogromnega pomena, a vendar se na to obdobje popolnoma ne da pripraviti. Vsekakor pa pripravo zahteva tudi dojenje. Večina mamic ima zasidrano prepričanje, da dojenje kar steče, da je to naravna stvar, ki vsaki brezpogojno uspe. A na žalost izkušnje kažejo, da temu ni tako. Velik je odsotek mamic, ki se prvega pol leta sreča z izzivi pri dojenju, največ pa kar v prvih nekaj tednih po porodu. Zavedati pa se moramo, da vse mame ne želijo ali prav zares ne morejo dojiti. Tam je velik izziv v izbiri opreme, saj je trg preplavljen z raznimi proizvodi, za katere mame ne vedo, ali so zares dobri za njihovega dojenčka. Dejstvo je, da so si dojenčki različni in imajo zato tudi različne potrebe. Velik problem v Sloveniji je tudi oprema za hranjenje nedonošenčkov, ki je na žalost slabo dobavljiva ali z dolgimi čakalnimi roki iz tujine.

S svojim podjetjem želim mame podpreti v tem ranljivem poporodnem obdobju. Želim jim omogočiti točno takšno podporo, kot jo potrebujejo. Bodisi je to s svetovanjem pri dojenju ali z izbiro ustrezne opreme, ki bi jo podprle pri črpanju ali hranjenju s stekleničko. Oprema za nedonošenčke mora biti dobavljiva takoj, saj je to tisto, na kar starši ne morejo biti pripravljeni in ko je nedonošenček rojen, potrebuje opremo za hranjenje takoj.

1. 

2. 3.	Do ranljivih skupin je na tem področju težje dostopati, saj se vsem plačljivim oblikam svetovanj izogibajo, ker jim predstavljajo nepotrebni strošek. Zavedam pa se, da bi lahko že z majhnim nasvetom dosegli to, da se znebijo stroška za adaptirano mleko (ki je na dolgi rok ogromen) in jim tako pomagali. Zato si želim v svoji občini ponuditi enkrat mesečno brezplačna svetovanja za mamice z dojenčki, ki imajo težave z dojenjem. Organizirala bi tudi brezplačno pripravo za dojenje, ki lahko ranljive skupine pripravi na izzive in jih opolnomoči na poti dojenja.

Enkrat mesečno že organiziram kroge za mamice na porodniški, ki so zelo lepo obiskani. Tam je moj namen mamicam ponuditi eno zatočišče, krog, kjer se počutijo slišane in razumljene. Po krogu je neformalni del, kjer se name večkrat obrnejo tudi po nasvet glede dojenja.



2. Dojenje je najbolj naravni način hranjenja dojenčkov in obenem tudi najbolj trajnostni način, s katerim ne povzročamo okolju bremen. Ker pa veliko mamic ob srečanju z izzivi obupa, si želim, da je pomoč ob teh izzivih čim bolj dostopna. Iz izkušenj namreč vidim, da je velikokrat rešitev na dlani, le dostop do te rešitve je okrnjen. 

Po drugi strani pa vemo, da dojenje ni najboljša izbira za vse mame, ki si tega ne želijo in prav je, da to spoštujemo. Na tej poti želim biti jaz tista, ki lahko ponudi pravo rešitev za dojenčka in mamo, ki skupaj s svetovanjem za pravo stekleničko za specifičnega dojenčka lahko preprečimo preizkušanje različnih stekleničk v nedogled in s tem povzročanje velikega bremena za okolje. 



3. Organizirala bom brezplačne posvete o dojenju, ki bodo enkrat mesečno v lokalni knjižnici.

Sodelovati si želim tudi z lokalno patronažno sestro, ki me lahko priporoča za dobrodelni posvet mamici, ki si svetovanje težje privošči. Obenem si želim sodelovati tudi z jeseniško porodnišnico, ki me ob oceni izziva pri dojenju lahko priporoča mamici, ki jo ob prihodu domov obiščem na domu



4. Z izzivi pri dojenju se zdravstvena stroka ne ukvarja preveč oziroma jih rešuje tako, da se ne loti vzroka težav. Zagotovo bi se to lahko izboljšalo, če bi svetovalke za dojenje bile financirane s strani države in bi si jo lahko privoščila vsaka mama. Hkrati bi bilo potrebno vključiti še druge vrste terapij, ki dojenčkom izrazito pomagajo pri razvoju refleksov in sproščanju telesa.