Žajfi

SDG 3 - GOOD HEALTH AND WELL-BEING (zdravje in dobro počutje), SDG 12 - RESPONSIBLE CONSUMPTION AND PRODUCTION (odgovorna poraba in proizvodnja), SDG 15 - LIFE ON LAND (življenje na kopnem)

Problem: milo mora biti pakirano v embalazo, le-to pa uporabnik takoj po odprtju zavrze. 

Kljub temu, da je embalaza razgradljiva (papir/karton) roma v kos za smeti in za uporabnika ne predstavlja uporabne funkcije. 

Drugi vidik so tudi moji trenutni proizvajalci embalaze. Pri njih se nabavlja koncni proizvod iz papirja/kartona, ki je bil proizveden z namenom embaliranja, torej surovino pridobivajo s krcenjem zivljenjskega prostora.

1. Embalaza, po uporabi izdelka, ni vec neuporabna, s svojo razgradljivostjo je okolju prijaznejsa, v kolikor se uporabnik odloci za posaditev, pa embalaza pridobi tudi pri trajnosti.



2.  Z ozavescanjem, da se da embalirati bolj prijazno okolju,

     Z mislijo, da si je potrosnik zasadil rastlino, namesto da bi proizvajal se vec odpadkov,

     Za podjetja, da z nakupom mojega izdelka, sirijo zavest naprej do svojih kupcev/poslovnih partnerjev in se druzbi prikazejo kot trajnostno razmisljujoci.



3.  Z organizacijo Greenpeace bomo pripravili projekt ustvarjanja trajnostne embalaze za mila. 

Povabili smo otroke iz okoliskega vrtca, da sami naredijo embalažo iz  recikliranega papirja, v katerega bomo umestili semena, ki jih je priskrbel Greenpeace (sivka, bazilika, rozmarin, meta…-bio herb mix). 



4.Absolutno. Najprej naj izpostavim, da bi se moralo urediti vsem dostopen, azuren in verodostojen (spletni) vir informacij zakonodajnih novosti in spremeb. Zbranih vseh na enem mestu. 

Ob registraciji podjetja, bi podjetnik dobil brosuro/usmeritev na to spletno mesto. 

Tako bi podjetniki zakonodajo lazje spremljali in se vkljucevali v spremebo politik. 

V svojem okolju zaznavam, da ni interesa po spremljanju spremeb in novosti, se tisti, ki se s tem ukvarjamo, pa naletimo na veliko nejasnosti-v interpretaciji zakona ali zmedenosti glede opredeljevanja, za koga spremebe/novosti sploh veljajo in kdo je izvzet.



Glede na dajatve, ki jih placujemo za "trajnostne resitve za svet brez odpadkov", se mi zdi naravnost ironicno, da je znesek mojega pavsala enakovreden znesku podjetja, ki v stirih mesecih spusti v okolje 1 t embalaze, medtem, ko delam v vse smeri, da je moja embalaza minimalna, razgradljiva in jo zreduciram na 2-3 kg v enakem obdobju. PA ne samo embalaža, nasploh celotno poslovanje (od elektrike do odpadkov).