15.5K
Name of the impact venture: GARTLing, urejanje vrtov in dekoracije, Vlasta Grabec s.p. Name od the company or personal name and surname (or team members): Vlasta Grabec | |
Which industry, sector or activity does your impact venture belong to ?: A. AGRICULTURE AND HUNTING, FORESTRY, FISHING INDUSTRY (kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo) | |
Which Sustainable Development Goals (SDG) is your impact venture aligned with?:SDG 3 - GOOD HEALTH AND WELL-BEING (zdravje in dobro počutje), SDG 4 - QUALITY EDUCATION (kakovostno izobraževanje), SDG 9 - INDUSTRY, INNOVATION AND INFRASTRUCTURE (industrija, inovacije in infrastruktura), SDG 11 - SUSTAINABLE CITIES AND COMMUNITIES (trajnostna mesta in skupnosti), SDG 15 - LIFE ON LAND (življenje na kopnem), SDG 17 - PARTNERSHIPS FOR THE GOALS (partnerstva za doseganje ciljev) | |
In a few sentences describe which social challenge or problem does your impact idea target and your impact venture's approach to solving it.Biti hišna vrtnarka je inovativen poslovni izziv. Kot GARTLing hišna vrtnarka pomagam svojim strankam pri urejanju okolice stavb s košnjo zelenice, vzdrževanjem zelenjavnega, cvetličnega ali zeliščnega vrta, tudi z obrezovanjem drevja in drugimi podobnimi opravili. Ugotovljam, da celoletno delo urejanja okolice in vrta vse več ljudem predstavlja obremenitev zaradi prezaposlenosti. Dodatne težave povzročajo daljše odsotnosti, različne poškodbe in bolezni, starost, kot tudi nepoznavanje | |
Briefly describe how will you try to increase your positive impact and which goals are you trying to reach:Za različne skupine prebivalcev, ob svoji redni poslovni dejavnosti, pripravljam različne izobraževalne programe in zanimive dogodke, ki so prilagojeni določeni starostni skupini. GARTLing delovanje ima večplasten vpliv tako na ekonomsko, socialno kot tudi okoljsko razsežnost posamezne lokalne skupnosti. Zaradi večjega števila ljudi, ki se udeležujejo delavnic vrtnarjenja in dogodkov za spodbujanje vrtnarjenja, imajo bodo povečan interes imeti svoj vrt in vrtnariti, v večji meri so samooskrbni s pridelano hrano, jedo bolj zdravo hrano, skrbijo za naravo in okolje. Zaradi tega imajo manj izdatkov, posledično se izboljša njihov ekonomski položaj. V kolikor imajo ljudje vrtičke v urbanih mestnih vrtovih se tam srečujejo, izmenjujejo semena in pridelke, se pogovarjajo in družijo. Prav tako gre za določene socialne stike ob izvedbi delavnic in tudi tam se ljudje med seboj spoznavajo, izmenjujejo dobre in slabe izkušnje in prakse. Želim, da bi ljudje zopet pričeli delati na zemlji, z zemljo in se na ta način povezali z naravo. S tem, ko bo več ljudi z vrtnarjenjem pridelalo svojo hrano, se bo spremenil odnos do hrane, ljudje bodo bolj zdravi in manj hrane bo zavržene. |