Mali pustolovci

SDG 3 - GOOD HEALTH AND WELL-BEING (zdravje in dobro počutje), SDG 4 - QUALITY EDUCATION (kakovostno izobraževanje), SDG 11 - SUSTAINABLE CITIES AND COMMUNITIES (trajnostna mesta in skupnosti), SDG 15 - LIFE ON LAND (življenje na kopnem), SDG 17 - PARTNERSHIPS FOR THE GOALS (partnerstva za doseganje ciljev)

Problem:

Otroci preveč časa preživijo notri, za tv ekrani, za računalniki in telefoni. Pri otrocih, ki preživijo več časa v naravi, je manj verjetno, da bodo kot odrasli razvili različne psihiatrične motnje, saj je, kot dokazujejo raziskave, igranje na prostem izredno dobro za otrokovo splošno veselje in razvoj. Obstaja namreč veliko dokazov, da je spontana igra brez usmerjanja na prostem ključnega pomena za razvoj otroka. Otroci, ki se lahko zunaj svobodno igrajo, se bolje razvijejo in so srečnejši, narava pa zagotavlja tudi idealen kraj za povezovanje med otroci in starši. Na družbeni ravni študije kažejo, da so otroci, ki odrastejo v naravi, bolj okolijsko ozaveščeni in tudi bolj zainteresirani za ohranjanje in zaščito okolja. 

Strokovnjaki za otrokov razvoj opozarjajo, da so sodobni otroci vse manj in premalo na prostem.

Čas, ki ga otrok vsak dan preživi v naravi, je namreč najboljša protiutež pastem sodobnega načina življenja, hkrati pa odličen pomočnik pri otrokovem zdravju in čustvenem imunskem sistemu ter razvoju in zdravem odraščanju.



Rešitev:



Ustvarjalno – raziskovalni paketi so rešitev, da bi se navade otrok spremenile. Paket bi vseboval zgodbo, ki bi otroka skozi domišljijo popeljala v svet  spontane igre, dodatni pripomočki bi mu nudili tako usmerjeno kot prosto igro, ki traja lahko več ur. Starše bi okrepila z pripomočki, ki bi koristili otroku. 

Vsebina bi bila zanimiva , poučna in igrivo zasnovana. Vsi materiali bi bili okolju prijazni. Pripomočke bi lahko uporabili večkrat. Otrokom bi bili dobra motivacija za to, da bi se z veseljem odpravili v naravo, staršem pa bi nudili ideje, kaj početi z otrokom zunaj, v naravi. S tem bi zmanjšala tveganje za prekomerno težo, anksiozne motnje, zmanjšano koncentracijo otroki, izboljšala otrokove socialne veščine in pozornost.

Starši in otroci bi preživeli skupaj kvaliteten čas. Otroci bi se zabavali, učili, spoznavali lokalno okolje, lokalne rastline in se ob enem ozaveščali, kako pomembno je skrbeti za naravo.. 

V vrtcih in šolah bi otroci  pridobili občutek za pomembnost trajnostnega načina življenja. Z inovativnim pristopom bi izobraževalnim ustanovam ponudila drugačen pristop do učenja skozi igro, ki bi bil  prilagojen otrokom.

1.Paketi in njihova vsebina bo trajnostna. Vsi materiali so skrbno izbrani. Pripomočki bodo v večini izdelani iz lesa, izogibali bi se plastičnim materialom. Prav tako bi embalažo izdelali iz kartona. Otroci bodo pripomočke uporabili večkrat. 

2.Staršu ponudim orodja, s katerim lahko pozitivno vplivajo na otroka. Nudijo mu kvalitetnejše vsebine in s tem vplivajo na njegov razvoj. 

Kasneje se to odrazi pri otroku na mnogih področjih. Otrok je bolj socialen, izboljša se njegovo fizično in mentalno zdravje, spoznajo in cenijo lokalno in se kasneje vključijo v dejavnosti okolja. Otroci več časa preživijo zunaj, so bolj zdravi, sodelujejo v okolju in aktivnostih, živijo zdravo, z naravo. Družina preživi skupaj kvaliteten čas v naravi. 

3. Ob dnevu otroka bom izvedla delavnice/dogodke za družine iz lokalne skupnosti, kjer bodo spoznali pomen kvalitetnega in poučnega preživljanja časa v naravi s kvalitetnimi in trajnostnimi pripomočki

4. Mislim, da bi lahko vplivali na spremembe v osnovnih šolah. V vrtcih lahko prilagodijo učno-vzgojni program in veliko časa preživijo zunaj. V šolah je zaradi togega učnega programa to težko izvedljivo. V prvem razredu bi lahko izvajali več programa zunaj, če je seveda to prostorsko izvedljivo, ker imajo prisotno še drugo osebo v razredu. A temu ni tako. Zakompicira se kasneje v drugem razredu, ker te osebe ni. In tudi učni program je narejen za dejavnosti notri. Z osveščanjem in spodbujanjem lahko pripomorejo k temu tudi starši. Če jim ponudimo dobre vsebine.